Kazen za hujše davčne prekrške tudi do 125 tisočakov

V kolikor poslujete gotovinsko in uporabljate davčne blagajne, potem so naslednje vrstice za vas. Furs je s 1. februarjem napovedal konec opozarjanja zaradi nepravilnosti pri davčnem potrjevanju računov – zdaj se začenja doba kaznovanja.

Kazni so visoke, zato je priporočljivo, da imate stvari urejene. V preteklih dneh smo že predstavili kazni za davčne prekrške in predvsem, kaj se smatra za tovrstne prekrške, poglejmo pa si še, kaj so hujši davčni prekrški.

Finančna uprava namreč pri kaznovanju storilcev prekrška upošteva tudi načelo sorazmernosti. Tako je določen razpon glob, ki se razlikuje glede na težo prekrška in tako loči davčni prekršek, hujši prekršek in posebej hude prekrške, prav tako glede na velikost oziroma status storilca prekrška.

Beri dalje >>

Veste, kaj je davčni prekršek?

S prvim dnem februarja je Finančna uprava Republike Slovenije poostrila nadzor in začela z doslednim izrekanjem glob vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn, kot tudi zavezancem, ki bodo kršili zakonodajo, in zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelale v skladu z določbami zakona.

Finančna uprava prekrške s tega področja deli na tri oblike – davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebej hude prekrške. Poglejmo, v kakšnih primerih bomo zagrešili davčni prekršek.

Beri dalje >>

S 1. februarjem strožji nadzor tudi nad vezanimi knjigami

Zakon o davčnem potrjevanju računov določa za davčne prekrške nesorazmerno visoke kazni.

Davčno potrjevanje je postalo obvezno z 2. januarjem, nadzorniki Finančne uprave RS pa so do konca januarja zgolj opozarjali na nepravilnosti pri izdaji gotovinskih računov.

Z mesecem februarjem so začeli tudi že z izrekanjem kazni, ki se gibljejo od 2.500 do 75.000 EUR.

Kazni veljajo tako za tiste, ki izdajajo račune preko davčnih blagajn, kot tudi za tiste, ki morajo račune, izdane v vezani knjigi računov, naknadno potrjevati.

Beri dalje >>

Tudi društva potrebujejo davčne blagajne

Društva niso izjema in se zaradi svojega neprofitnega statusa ne morejo izogniti davčnim blagajnam. Tako morajo tudi društva, ki gotovinsko poslujejo, izdati račun in ga davčno potrditi.

Društva namreč lahko izpolnjujejo vse zahtevane pogoje za davčne blagajne:

  • za opravo neke storitve ali prodajo blaga morajo izdati račun;
  • plačilo za opravljene storitve ali prodano blago prejmejo v gotovini;
  • vodijo poslovne knjige in evidence.

Beri dalje >>

Davčno potrjevanje / e-priročnik: Vezana knjiga računov po 2. januarju 2016

Z novim letom je postalo obvezno davčno potrjevanje gotovinskih računov, tudi tistih, ki jih izdajamo v vezani knjigi.

Zakonodaja prinaša kar nekaj novosti, zato smo v brezplačnem priročniku pripravili pregled obveznosti za tiste, ki še vedno račune izdajate na roko. Kazni so namreč velikanske, na primer, če “pozabimo” davčno potrditi račun iz vezane knjige, je zagrožena kazen od 4.000 EUR dalje.
 

Naroči brezplačni e-priročnik:

Beri dalje >>

Vezana knjiga računov

Vezana knjiga računov je 31.1.2015 nadomestila obrazce paragonskih blokov. Uporabo vezane knjige računov določa Zakon o davčnem postopku, sama vsebina, oblika in način potrjevanja pa je določena s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov.

Račun iz vezane knjige računov je potrebno izdati le v primeru izdaje računov, ki so delno ali v celoti plačani z gotovino.

Vezano knjigo računov je možno kupiti v knjigarnah ali pa na kateremkoli davčnem uradu. Pred prvo izdajo računa pa jo je potrebno potrditi pri finančni upravi. To lahko zavezanec naredi tudi preko portala eDavki z vpisom serijske številke vezane knjige računov.

Beri dalje >>

Kako prijavim poslovni prostor, če isto napravo uporabljam v nepremičnini in na terenu ?

FURS je v tem primeru predvidel dve možnosti.

Prva možnost: Dva poslovna prostora

Prijavimo lahko dva poslovna prostora, nepremični prostor in premični prostor (vrsta C).

Računi bodo imeli dve številčenji, eno za nepremični prostor in eno na terenu, oznaka elektronske naprave pa bo enaka (to je srednji del številke računa).

Primer za nepremičnino: NP1-EN1-1, NP1-EN1-2, NP1-EN1-3 …
Primer za teren: PP1-EN1-1, PP1-EN1-2, PP1-EN1-3 …

Druga možnost: En (pretežni) poslovni prostor

Prijavimo lahko tudi samo en prostor, tistega, v katerem pretežno izdajamo račune.

Na primer, prijavimo samo nepremični prostor in uporabljamo isti prostor ter isto številčenje tudi na terenu. V tem primeru v internem aktu tudi zapišemo, da preko iste elektronske naprave občasno izdajamo račune tudi na terenu.

Enako je seveda obratno, če pretežno izdajamo račune na terenu, bomo prijavili premični prostor. Tudi občasni računi izdani v nepremičnini bodo imeli enako številčenje in to tudi zapišemo v internem aktu.

Vir: FURS

Beri dalje >>

Kako določi poslovni prostor spletni trgovec?

Glede na to, da spletna trgovina nima neke prodajne lokacije in so podatki po navadi v oblaku, se pojavljajo vprašanja, kakšen poslovni prostor mora prijaviti spletni trgovec FURS-u za davčno potrjevanje računov.

Pomemben je prostor, kjer se račune izdaja – po navadi je to nepremični prostor.

Kot elektronsko napravo za izdajanje računov se lahko v tem primeru določi posamezna elektronska naprava (delovna postaja), preko katere se izdajajo (tiskajo) računi ali pa centralni računalnik (strežnik), na katerem je nameščena programska oprema za izdajanje računov.

Še en opomnik: na spletni strani je potrebno objaviti tudi obvestilo o obveznosti izdaje računa in kupca, da račun prevzame.

Pripravili smo brezplačni e-priročnik 5 korakov do davčnega potrjevanja v spletni trgovini.

Beri dalje >>

Brezplačni posnetek: Davčno potrjevanje računov v programu Saopnet POS

V posnetku spletnega seminarja je predstavljeno davčno potrjevanje računov v brezplačni davčni blagajni Saopnet POS (nastavitve, izdaja računov in davčno potrjevanje).

Vnesite podatke za ogled posnetka

Beri dalje >>

Uganka z Moneto rešena

Le korak stran smo od uvedbe davčnih blagajn, zato se podjetniki pospešeno pripravljajo na novosti. Spomnimo, z 2. januarjem prihodnje leto bo potrebno davčno potrditi vsak izdani gotovinski račun. Kot gotovina se po novi zakonodaji šteje dejansko vse, kar ni nakazilo iz enega na drug transakcijski račun.

Gre za »plačilo z bankovci in kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo, druge načine plačila, ki niso neposredna nakazila na transakcijski račun, odprt pri ponudniku plačilnih storitev, plačila s plačilno ali kreditno kartico, čekom ter druge podobne načine plačila«, so zapisali na Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS). Izvzete pa so storitve, kot je PayPal, ki ga FURS obravnava kot ponudnika spletnih plačilnih storitev, ki storitve v Sloveniji izvaja neposredno, zatorej za račune izvedene prek omenjenega sistema davčna potrditev ni potrebna.

Beri dalje >>