Kdaj kršitelj izvede posebej hud davčni prekršek?

Ko govorimo o kaznih s področja davčnega potrjevanja računov, moramo vedeti, kaj so davčni prekrški, hudi davčni prekrški in posebej hudi prekrški. Medtem ko smo v preteklih dneh že pisali o prvih dveh vrstah prekrškov, tokrat posvečamo pozornost temu, kaj je posebej hud davčni prekršek.

Posebej hud davčni prekršek je podoben vrsti hudih prekrškov, a so »zaradi višine povzročene škode ali pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti« še posebej hude.

V teh primerih se lahko kršitelja kaznuje z do 150 tisoč evri. Globa do 20 tisoč evrov bo izrečena v primeru, ko bo kršitelj odgovorna oseba pravna oseba ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnost. Za pravno osebo se predvideva globa do 100 tisoč evrov, globa do 150 tisoč evrov pa za pravno osebo, ki je po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, srednja ali velika gospodarska družba, in z do 75 tisoč evrov samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Zakon o davčnem potrjevanju je v uporabo prišel konec lanskega leta

V začetku letošnjega je uporaba davčnih blagajn postala obvezna. Gre za prehodno obdobje, v katerem se zavezanec odloči, ali bo pri gotovinskem poslovanju izdajal račune z uporabe elektronske naprave ali z uporabo vezane knjige računov. Od 1. januarja 2018 pa bo postala obvezna izdaja in potrjevanje računov pri gotovinskem poslovanju z uporabo elektronske naprave za izdajo računov in izpisom EOR (enkratna identifikacijska oznaka računa, ki je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnem organu) na računu.

Ti je bila objava všeč?
Prijavi se na naše e-novičke in nikoli ne zamudi objave novih uporabnih vsebin!