Veste, kaj je davčni prekršek?

S prvim dnem februarja je Finančna uprava Republike Slovenije poostrila nadzor in začela z doslednim izrekanjem glob vsem zavezancem, ki še ne bodo vključeni v sistem davčnih blagajn, kot tudi zavezancem, ki bodo kršili zakonodajo, in zoper programske hiše, ki računalniških programov niso izdelale v skladu z določbami zakona.

Finančna uprava prekrške s tega področja deli na tri oblike – davčne prekrške, hujše davčne prekrške in posebej hude prekrške. Poglejmo, v kakšnih primerih bomo zagrešili davčni prekršek.

»Pogojev« za davčni prekršek je več

Za prekršek se šteje, če pravna oseba pri izvajanju postopka potrjevanja računa oziroma med procesom elektronske izmenjave podatkov z davčnim organov ne uporabi namenskega potrdila (certifikata) za elektronsko podpisovanje sporočil. Namensko potrdilo vsebuje davčno številko in ime zavezanca, namen uporabe in zaporedno številko potrdila, izdanega posameznemu zavezancu. Za davčni prekršek štejemo tudi primer, ko pravna oseba za namene pošiljanja podatkov ne poveže oznake fizične osebe, ki izda račun z elektronsko napravo, z davčno številko te osebe in ne pošlje davčne številke te osebe davčnemu organu.

Kršitelj bo z od 1.500 do 75.000 evrov kaznovan tudi v primeru, če ne bo zagotovil, da bo številka računa sestavljena na predpisani način, prav tako, če ne bo zagotovil elektronske povezave v predpisanem roku in poslal podatkov o vseh izdanih računih oziroma ne pošlje podatkov o računih v predpisanem roku po prenehanju vzrokov za zamudo. Namreč, v primeru, da zavezanec ne more vzpostaviti blagajne v predvidenem roku zaradi opravičljivih razlogov, mora najpozneje dan po prenehanju razlogov za zamudo poslati podatke o računih, izdanih iz vezane knjige računov.

Pod opravičljive razloge se štejejo tisti razlogi, ki so utemeljeni, objektivni, vzroki so zunaj poslovanja zavezanca. Na primer daljši izpad elektrike, požar, poplava. Med te ne štejemo predvidljive okoliščine, kot sta preobremenjenost in časovna stiska. V kolikor zavezanec »ne dokaže nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije«, bo sankcioniran, prav tako, v kolikor v predpisanem roku ne bo poslal podatkov o računih, ki jih bo izdal z uporabo vezane knjige računov.

Kaznovani bodo tudi tisti, ki ne hranijo sporočil o naknadno dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah izdanih računov na predpisani način. Enkratna identifikacijska oznaka računa je oznaka, ki se programsko ustvarja v informacijskem sistemu davčnega organa na podlagi določnega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu. Zanjo se uporablja kratica EOR, je razvidno iz Uradnega lista (št. 57/2015).

Furs bo skupaj s TIRS-om (Tržni inšpektorat Republike Slovenije) bdel tudi nad zavezanci, ki ne bodo objavili na kupcu vidnem mestu obvestila o obveznosti izdaje računa in obveznosti kupca, da prevzame in zadrži račun.

Ti je bila objava všeč?
Prijavi se na naše e-novičke in nikoli ne zamudi objave novih uporabnih vsebin!