Kdaj je potrebno izdati račun, če je prejeto gotovinsko plačilo, dobava pa bo opravljena kasneje?

Po DDV predpisih je predvidena obveznost izdaje računa za vsako predplačilo (avans), ki ga davčni zavezanec prejme, preden je opravljena dobava blaga ali storitev. Dopušča pa se možnost, da če davčni zavezanec še ni izdal računa za prejeto predplačilo, vendar je do roka za predložitev obračuna DDV za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev, mu ni treba izdati računa za predplačilo (npr. prejeto plačilo 26.5., izdaja računa do 30.6., ko je tudi rok za predložitev obračuna DDV). Takšna ureditev je predvidena zlasti pri:

• internetni prodaji
• v primerih izdaje skupnega računa za dobave blaga ali storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga.

V navedenih primerih je izdaja računa najpozneje ob prejemu plačila z gotovino za izvajalce internetne prodaje iz tehničnih razlogov izredno problematična, saj bi moral biti račun izstavljen že ob prejemu naročila, ne pa ob pošiljanju blaga kupcu.

Izdaja skupnega računa:

Po ZDavPR je predvidena  izjema glede roka za izdajo računa za zavezance, ki po trenutno veljavni ureditvi izdajajo skupne račune za opravljene dobave blaga ali storitev v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga. Ne glede na rok za izdajo računa, torej ko je dobava opravljena in je prejeto plačilo z gotovino, lahko zavezanec izda račun v petih delovnih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava blaga ali storitev, če je bila dobava opravljena davčnemu zavezancu v zvezi z opravljanjem dejavnosti prevoza potnikov ali blaga. Navedeno pomeni, da je predmet davčnega potrjevanja skupni račun, ki ga je zavezanec dolžan izdati v petih dneh po poteku meseca, v katerem je bila opravljena dobava in ne nastane obveznost izdaje računa ob prejemu plačila z gotovino (v teh primerih je plačilo opravljeno s plačilnimi/kreditnimi karticami, npr. DKV, UTA, Shell, OMV, … na podlagi sklenjene pogodbe dobavitelja in izdajatelja plačilne/kreditne kartice, skupni računi pa so praviloma izdani dvakrat na mesec).

Izjema velja za tuje davčne zavezance, ki se morajo zaradi opravljanja dejavnosti cestnega prevoza potnikov ali blaga v Sloveniji identificirati za namene DDV v Sloveniji kot tudi za davčne zavezance s sedežem v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost cestnega prevoza potnikov in blaga.

Izjema ne velja za vse ostale dobave (npr. za nakup pijače, hrane ipd. na bencinskih servisih), ki niso  povezane z dejavnostjo cestnega prevoza potnikov in blaga, pa so plačane z istimi karticami.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Ali mora kupec prejeti račun tudi v primeru, če zavezanec ne more izdati računa zaradi nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov?

DA. V primeru nedelovanje elektronske naprave bo moral zavezanec do odprave okvare oziroma do ponovne vzpostavitve delovanja elektronske naprave izdajati račune pri gotovinskem poslovanju iz vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Kakšna je razlika med izdajo računa na davčni blagajni in uporabo aplikacije prek eDavkov?

Izdajanje računov preko aplikacije na eDavkih ne bo avtomatizirano v takšni meri, kot je avtomatizirano izdajanje računov preko klasičnih programov za blagajniško poslovanje, na primer s programom Saopnet POS.

Ni npr. predvideno, da bi aplikacija omogočala izdelavo šifranta artiklov, zato bo potrebno posamezne postavke računa vnašati ročno. Aplikacija bo omogočala le izdelavo osnovnih poročil o izdanih računih, doseženem prometu in obračunanem davku.

Beri dalje >>

Kako je s potrjevanjem računov pri darilnih bonih?

Obravnava vrednostnih bonov je v skladu z določbami ZDDV-1 različna glede na vrsto vrednostnega bona. V zvezi z davčnim potrjevanjem računov je treba upoštevati, da so predmet računi za dobavo blaga ali storitev. Predmet obdavčitve z DDV so v skladu s prvo in tretjo točko prvega odstavka 3. člena ZDDV-1 dobave blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije. V skladu s 33. členom ZDDV-1 obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene. Če je plačilo izvršeno, preden je blago dobavljeno ali storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila in od prejetega zneska plačila.

Če davčni zavezanec izda račun za darilni bon na določeno vrednost, pri tem pa ni določeno oziroma ni znano, za nakup katerega blaga ali storitve bo darilni bon porabljen, se takšna transakcija obravnava kot menjava enega plačilnega sredstva za drugega. V takem primeru se račun za nakup >večnamenskega< bona ne šteje za račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev po DDV zakonodaji, zato tak račun tudi ni predmet davčnega potrjevanja računov. V takem primeru nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV šele takrat, ko izdajatelj darilnega bona opravi dobavo blaga ali storitve (imetnik darilnega bona plača blago ali storitve, ki jih izbere iz izdajateljeve ponudbe). Davčni zavezanec, ki opravi dobavo blaga ali storitve, plačano z >večnamenskim< bonom, mora za opravljeno dobavo izdati račun v skladu z 81. lenom ZDDV-1, tak račun je predmet davčnega potrjevanja računov.

Kadar se izda darilni bon, ki je namenjen nakupu določenega blaga ali storitve, pa je po DDV zakonodaji treba ob prejemu plačila za bon obračunati DDV. V tem primeru se šteje, da je kupec bona opravil plačilo pred opravljeno dobavo blaga ali storitve in nastane obveznost obračuna DDV na dan prejema plačila. Če plačilo pred dobavo izvrši davčni zavezanec, mora izdajatelj darilnega bona v tem primeru tudi izdati račun za predplačilo, ki je predmet davčnega potrjevanja računov. V zvezi s tem je treba upoštevati, da davčnemu zavezancu ni treba izdati računa za predplačilo, če je v skladu s prvim odstavkom 144. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 do roka za predložitev obračuna za davčno obdobje, v katerem je prejel predplačilo, izdal račun za opravljeno dobavo blaga ali storitev.

Ob dobavi blaga oziroma storitev pa mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačila (po računu za predplačilo). Tako izstavljen račun za opravljeno dobavo je predmet davčnega potrjevanja računov.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Za tiste, ki izdajo malo računov na mesec, bo na voljo posebna aplikacija FURS preko eDavkov. Kaj je to “malo” računov?

Za prehod iz uporabe vezane knjige računov na davčne blagajne je predvideno daljše prehodno obdobje. Do 31. decembra 2017 bodo zavezanci lahko izdajali račune še z uporabo vezane knjige računov. Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, pa bo FURS omogočil tudi potrjevanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki. Kdaj oziroma kako se zavezanec odloči glede načina potrjevanja računov, ni določeno. Zavezancem oziroma njihovim poslovnim enotam z manjšim obsegom gotovinskega poslovanja bo omogočen poenostavljen način izdaje in potrjevanja računov pri davčnem organu, a bo presoja, kaj je za zavezanca ugodneje, na strani zavezanca. Zavezanec, ki bo izdajal malo računov, se bo lahko sam odločil ali bo uporabljal aplikacijo prek eDavkov.

Uporaba aplikacije ne bo omejena le na male zavezance. Odločitev o uporabi bo na strani zavezancev. Aplikacijo bodo lahko uporabljali tudi večji zavezanci, če bodo presodili, da zadostuje njihovim potrebam.

Za izdajanje računov z uporabo te aplikacije bodo morali zavezanci zagotoviti le internetno povezavo s FURS in elektronsko napravo, ki bo to omogočala. Ker tudi v tem primeru veljajo vsa pravila in obveznosti glede uporabe elektronske naprave za izdajo računov, bodo zavezanci tudi v tem primeru morali pridobiti namensko digitalno potrdilo (ki bo brezplačno), sporočiti FURS podatke o poslovnih prostorih in izpolnjevati vse druge obveznosti, ki izhajajo iz določb zakona. Bo pa moral zavezanec način izvajanja potrjevanja računov vnaprej določiti z internim aktom in ne bo mogel v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov in vezane knjige računov.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Kako bo zavezanec izdal račun, če ga zaradi tehničnih težav na strani davčnega organa ne bo mogel potrditi?

Zavezanec mora za dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko sta izpolnjena dva pogoja – ko je prejeto plačilo z gotovino in opravljena dobava blaga. Tudi v primeru, če zavezanec  zaradi tehničnih težav na strani davčnega organa ne bo mogel potrditi računa oziroma pridobiti enkratne identifikacijske oznake računa (EOR) za račun, bo moral izdati račun v roku.

V takem primeru bo zavezanec ravnal po postopku v primerih nemožnosti izdaje računa z EOR in izdal račun brez EOR. Davčnemu organu bo moral prek elektronske povezave poslati podatke o izdanem računu v dveh delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil EOR in jo poslal kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Zavezanec bo moral hraniti sporočilo z EOR skupaj s kopijo izdanega računa, ki je bil izdan brez EOR. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z EOR. Če pa v navedenem roku dveh delovnih dni od prekinitve povezave iz opravičljivih razlogov vzpostavitev ne bo mogoča, bo zavezanec poslal podatke o računih najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Kaj storiti v primeru, da se v trenutku izdaje računa prekine elektonska povezava s Furs?

V primeru prekinitve vzpostavljene elektronske povezave bo zavezanec pri gotovinskem poslovanju izdal račun z uporabo elektronske naprave, kljub temu, da ga pred tem ne bo mogel potrditi pri davčnem organu. Račun v tem primeru ne bo vseboval enkratne identifikacijske oznake računa, ampak le zaščitno oznako izdajatelja računa.

Zavezanec bo v navedenem primeru moral vzpostaviti elektronsko povezavo in prek elektronske povezave davčnemu organu poslati podatke o računih, ki so bili zdani brez EOR oznake, v dveh delovnih dneh od dneva prekinitve povezave. Če zavezanec iz opravičljivih razlogov ne bo mogel vzpostaviti elektronske povezave v roku v dveh delovnih dni od dneva prekinitve povezave, bo poslal podatke o računih prek vzpostavljene elektronske povezave najkasneje naslednji delovni dan po prenehanju vzrokov za zamudo.

Davčni organ bo poslanim podatkom o računu dodelil enkratno identifikacijsko oznako in jo poslal zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. Zavezanec bo moral hraniti podatek o enkratni identifikacijski oznaki računa skupaj s kopijo izdanega računa. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

Beri dalje >>

Kako bodo zavezanci dokazali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s FURS?

V prehodnem obdobju, do 31. decembra 2017, zavezancem ne bo potrebno dokazovati nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave.

Po 31. decembru 2017 bodo zavezanci, ki bodo gotovinsko poslovali na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS, morali nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s FURS dokazati s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

Zavezanec bo potrdilo pridobil na podlagi vloge in bo za zavezanca brezplačen, razen v primeru izdaje odločbe Agencije za komunikacijska omrežja in storitve o zavrnitvi izdaje potrdila, ko bodo stroški postopka bremenili zavezanca. Potrdilo bo veljavno eno leto od dneva izdaje, zavezanec pa bo moral za izdajo računov uporabljati vezano knjigo računov v skladu z ZDavP-2 in tako izdane račune naknadno, v desetih delovnih dneh, potrditi pri FURS.

Beri dalje >>

Kako bomo izdajali račune, če nimamo interneta oziroma GPRS in zato ni možna vzpostavitev elektronske povezave?

Če zavezanec opravlja dejavnost ali del dejavnosti v poslovnem prostoru, ki se nahaja na območju, na katerem ni mogoče vzpostaviti elektronske povezave preko interneta, ker ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS in zato ni mogoča izmenjava podatkov z davčnim organom, izdaja račune pri gotovinskem poslovanju v tem delu dejavnosti z uporabo vezane knjige računov v skladu z 31. a členom ZDavP-2.

Zavezanec bo moral v navedenem primeru davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o izdanih računih z uporabo vezane knjige računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa, in sicer bo podatke vnesel v obrazec za sporočanje podatkov na spletnem portalu Finančne uprave RS eDavki. Zavezanec kupcu v tem primeru ne bo izročil še enega računa z enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR).

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>

Pri prodaji blaga preko avtomatov ne bo potrebno potrjevati računov

V primeru prodaje blaga preko avtomatov ni obveznosti uporabe davčnih blagajn oziroma obveznosti potrjevanja računov.

Prodaja blaga iz avtomatov je dobava, pri katerih izdaja računa na podlagi Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 ni obvezna pod pogojem, da davčni zavezanec podatke o prodaji blaga zagotovi s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.

Pri prodaji storitev preko avtomatov je potrebno izdati račun, vendar lahko brez enkratne identifikacijske oznake račune. Po domače povedano, v trenutku prodaje in plačila računa ni potrebno potrditi na Furs.

Mora pa zavezanec mora podatke o računu poslati davčnemu organu v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa. Davčni organ poslanim podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa in jo pošlje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu.

Za prodajo storitev preko avtomatov je skladno z ZDDV-1 račun potrebno izdati, vendar pa je v tem primeru po ZDavPR predvideno, da lahko zavezanec izda račun brez enkratne identifikacijske oznake računa.

Vir: Finančna uprava RS

Beri dalje >>