Kako je država zadovoljna z davčnimi blagajnami?

FURS je prejšnji teden objavil poročilo “uspešnosti” uvedbe davčnih blagajn s stališča države za prvih devet mescev od uvedbe nove zakonodaje.

Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, je v obdobju prvih devetih mesecev 2016 znašal 18.162,6 mio EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1.099,8 mio EUR (6,5 odstotka).

Beri dalje >>

FURS: na šolskih bazarjih in gasilskih veselicah nič več davčnih blagajn

Po novem davčne blagajne ne bodo več obvezen pripomoček na šolskih bazarjih in gasilskih veselicah. Ravno prav, saj se sezona teh dogodkov ravno začenja.

Društva in vse nepridobitne organizacije, ki so bile obvezane izdajati račun za prodajo blaga ali storitev, zdaj tega niso več dolžne storiti. Novost se navezuje za tiste organizacije, ki imajo letno manj kot 5 tisoč evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti in jih upravljajo in vodijo prostovoljci, njihove cene pa so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije, svoje blago oziroma storitve pa prodajajo posameznikom, v katere niso všteti samostojni podjetniki ali druge osebe, ki opravljajo dejavnost na trgu.

Beri dalje >>

Furs napoveduje strožji nadzor zaradi neupoštevanja tehničnih specifikacij

Finančna uprava Republike Slovenije je zaznala napake in neupoštevanje tehničnih specifikacij pri davčnem potrjevanju računov. V ta namen je že obvestila nekatere dobavitelje programske opreme, ki ustvarjajo davčne blagajne, medtem ko določene napake še ugotavljajo.

Na podlagi analize prejetih podatkov o potrjenih računih, podatkov o preverjenih računih s strani potrošnikov in na osnovi izvedenih nadzorov Zakona o davčnem potrjevanju, je finančna uprava ugotovila nepravilnosti, ki so posledica napak v postopku pošiljanja podatkov o računih zaradi programskih napak ali neupoštevanja tehničnih specifikacij pri pošiljanju podatkov v sistem davčnih blagajn. »Opozarjamo, da bomo v zvezi s tem izvajali še strožji nadzor in v primeru nepravilnosti izrekali globe,« dodajajo pri Fursu.

Beri dalje >>

Koliko časa moram hraniti knjigo vezanih računov?

V kolikor ste zavezanec za davek in poslujete gotovinsko, sta vam na voljo dva načina: elektronska naprava oziroma računalniški program in knjiga vezanih računov (obstaja sicer nekaj izjem). Tokrat se bomo osredotočili na knjigo vezanih računov.

Vsaka knjiga vezanih računov ima svojo serijsko številko, ta je odtisnjena v spodnjem desnem kotu na vsakem listu v knjižnem bloku. Sestavljena je iz identifikacijske oznake izdajatelja in zaporedne številke knjige vezanih računov. »Serijska številka vezane knjige računov se ne sme ponoviti,« je jasno določeno v Pravilniku o vsebini, obliki in načinu potrjevanja vezane knjige računov.

Beri dalje >>

Kaj storiti, če se zmotimo pri prepisovanju podatkov iz vezane knjige?

Pri poročanju podatkov o računu, izdanem v vezani knjigi računov, lahko pride do napake pri vnosu podatkov v Fursovo aplikacijo Mini blagajna.

Kaj storiti v primeru, če potrdimo napačne podatke o izdanem računu?

V kolikor se nam zgodi zgornja situacija, ko se v aplikaciji Mini blagajna zmotimo pri poročanju računa, izdanega iz vezane knjige računa, in potrdimo napačne podatke o izdanem računu, Finančna uprava Republike Slovenije svetuje naslednje…

Beri dalje >>

Prednosti in slabosti e-blagajne

Podjetja uporabljajo elektronske blagajne za obdelavo in beleženje prodajnih transakcij. E-blagajna z osnovnimi nastavitvami je lahko zelo ugodna za neko mlado podjetje, ki je še finančno nestabilno. In tudi če podjetje začne uporabljati slabši in cenejši model e-blagajne, jo lahko kasneje še vedno nadgradi.

Ko kupujete elektronsko blagajno, se morate prepričati o kapaciteti pomnilnika. Bolj dovršeni modeli blagajn, ki ponujajo naprednejše funkcije, nudijo tudi bolj kompleksno vodenje evidence. Več podatkov boste imeli, lažje boste vodili statistiko vašega posla.

Danes lahko e-blagajno kupite tudi v obliki računalniškega programa. V tem primeru se bodo vsi podatki shranjevali na vaš računalnik.

Beri dalje >>